Štampime: 2014 berš, Skopje
Печатена: 2014 година, Скопје
Objavljena: 2014 godina, Skoplje
E LILESKE // ЗА КНИГАТА // O KNJIZI
Kote e dadeskjiri phuv e Lastovicengoro
Lajt
motive akale eruptivno poetsko cikluseskoro hen {ukar dikjhola ko hramome
lafija:
"
sade jek anglalonilaj bijangjovena
pe
dadeskjere phuvjate, a sã e vaktengje
selinenape"
O poeti Jusuf Sulejman,
sar prestavniko kotar ko Romano narodo, nesomneno personalizirinelape sar
lastovica vakjerindo:
" Bijando sijum ba{I o dijalogo
e
Phuvakoro taj e Gjukoskoro"
ali bizo dikhibe pre
jazijakoro ~hinavipe taj {ajipe ov `ivinela:
"
kotar ko sinori |`i ko sinori ni{anlime sar neupotreblivo"
i upralo sã:
" anavkjerdeman sã e anavencar,
a
nijek naine adava so sijum"
A o ~a~e anav koleste ov
bijasalilo tano Rom, pa spored adava dali i planeta Phuv tani leskjere
dadeskjri phuv kda ov tano kjerdo d`igde, a kji phuv bijangjola hem nakjhela
sade jek tikno kotor kotar pro postojbe. Kotar ko anav leskjere narodoskjere
anavestar kjerenape sã o manu{a dodendo peskje razli~na anava sar ola so
mangjena, sade leskjere narodo na prifatinena sar soj leskoro ezelden leskoro
anav MANU[. E adaleskje o poeti vakjerela:
" Gileno mri...
Sade
o droma pala amande zehrlije tane,
an
lende tena hramonelpe o lafi "
soskje ako adava lafi,
tano prisutno kji izvorno romani filozofija sar d`ivdipe taj postojbe,
hramonelape hem prezentirinelape ko sovremeno civilizacisko na~ini but diso kji
Phuv valjani te smeninenpe i bi morajne te anladinelpe adava so but poangle
tano ko gnosis tano ko Roma, kaj o manu{ikano soji nane jek taj jekhutno ko
gjuko.
Kade e tatkovinata na Lastovicite
Lajt motivot na ovoj
eruptiven poetski ciklus najdobro se otslikuva vo stihovite:
"samo edna prolet se ra|aat
vo svojata tatkovina, a zanavek
se
preseluvaat".
Poetot Jusuf Sulejman,
kako pretstavnik na Romskiot narod, nesomneno se personalizira kako lastovica
velej}i:
"Roden
sum za dijalogot na Zemjata
i
Semirot"
no bez ogled na svojata
sudbinska predodredenost i sposobnost toj `ivee:
"od
me|a na me|a `igosan kako
neupotrebliv"
i zgora ne sé
"me
narekoa so site imiwa,
a
nitu edno ne mi be{e toa {to sum"
A vistinskoto ime na
narodot vo koj toj e roden e ^ovek, pa spored toa dali planetata Zemja e negova
tatkovina koga toj e sozdaden nekade, a na Zemja se razmno`uva i minuva samo
eden mal del od svoeto postoewe. Po imeto na negoviot narod se imenuvaat site
narodi dodavaj}i si razli~ni imiwa po svoja `elba i ubeduvawe, samo negoviot
narod nikoj ne go prifa}a vrz osnova na negovoto izvorno ime ^OVEK. Tokmu zatoa
poetot veli:
"Pesno
moja...
Samo
pati{tata po nas taguvaat,
vo
niv da ne se napi{e zborot"
oti ako toj zbor,
prisuten vo izvornata misla na romskata filozofija na `ivotot i postoeweto, se
napi{e i se prezentira na sovremen civilizaciski na~in mnogu ne{ta na Zemjata
bi morale da se smenat i bi moralo da se sfati ona {to odamna e prisutno vo
gnosisot na Romite, deka ~ove~kiot rod ne e eden i edinstven vo kosmosot.
Gde je domovina Lastavica
Lajt motiv ovog eruptivnog
poetskog ciklusa najbolje se otslikava u stihovima:
"samo se jedno prole}e ra|aju
u svojoj domovini, a zauvek
se sele. "
Poet Jusuf Sulejman, kao
pretstavnik romskog naroda, nesumnjivo se personalizuje sa lastama govore}i:
"Ro|en sam za dijalog izme|u Zemlje
i Svemira. "
no bez obzira na svoju
sudbinsku predodre|enost i sposobnost on ‘ivi:
"od me|e do me|e `igosan kao
neupotrebljiv"
i povrh svega
"narekli
su me sa svim imenima,
a nijedno
nije bilo ono {ta sam"
a pravo ime naroda u kome je on ro|en je ^ovek, pa prema tome
dali planeta Zemlja je njegova domovina kad je on stvoren tamo negde, a na Zemlji
se razmno`ava i boravi samo jedan mali deo od svoga postojanja. Po imenu
njegovog naroda imenuju se svi narodi dodaju}i si razli~ita imena na osnovu
svoje `elje i ube|enja, samo njegov narod niko ne prihvata na osnovu njegovog
izvornog imena ^OVEK. Ba{ zbog toga pesnik ka`e:
"Pesmo
moja...
Samo
drumovi za nama tuguju,
U njima da
se ne napi{e re~"
jer ako ta re~, prisutna u izvornom obliku romske filozofije
`ivota i postojanja, se napi{e i prezentira na savremen civilizaciski na~in
mnogo toga na Zemlji bi moralo da se promeni i da se shvati ono {to je oduvek
prisutno u gnosisu Roma, da ljudski rod nije jedan i jedinstven u kosmosu.
Нема коментара:
Постави коментар